Ruski predsednik Vladimir Putin vse več političnih, vojaških in gospodarskih virov namenja vojni v Ukrajini, kar povzroča nezadovoljstvo med tradicionalnimi zavezniki Kremlja. Avtokratski režimi od Damaska in Teherana do Havane in Caracasa ugotavljajo, da se v trenutkih največje potrebe po pomoči ne morejo več zanesti na Moskvo. Zaradi osredotočenosti Rusije na konflikt v svoji soseščini so te države izgubile ključno varnostno in diplomatsko podporo, kar ogroža stabilnost njihovih režimov in dolgoročna strateška partnerstva. Kremelj po drugi strani stopnjuje pritisk na Kijev in trdi, da se možnosti za pogajanja z ukrajinsko stranjo vztrajno zmanjšujejo. Tiskovni predstavnik ruske predsedstva Dmitrij Peskov je poudaril, da se razmere za ukrajinski režim slabšajo iz dneva v dan, s čimer želi Moskva prikazati Kijev kot stran, ki izgublja pobudo. Kljub retoriki o moči pa poročila s terena in diplomatski premiki kažejo na vse večjo izolacijo Rusije, saj jo nekateri partnerji že označujejo za »tigra iz papirja«, ki ni sposoben zaščititi svojih interesov izven neposrednega bojišča. Strateška partnerstva, ki jih je Moskva gradila desetletja, so se znašla v krizi, saj države, kot sta Sirija in Iran, opažajo zmanjšano rusko prisotnost na Bližnjem vzhodu. Pomanjkanje sredstev in vojaške opreme, ki jo Rusija zdaj nujno potrebuje v Ukrajini, je pustilo varnostni vakuum v regijah, kjer je bil vpliv Kremlja nekoč odločilen. To bi lahko vodilo do geopolitičnega preobrata, kjer bodo ti režimi prisiljeni iskati nove zaščitnike ali prilagoditi svojo zunanjo politiko brez ruske podpore.